Obletnica osvoboditve taborišča: na slovesnost niso povabili­ predsednika države naslednice, katere vojaki so ga osvobodili.

Oświęcim – Čeprav Auschwitz­ ni bilo prvo nacistično taborišče smrti, ki so ga osvobodili­ sovjetski vojaki, izvidniki 107. strelske divizije Rdeče armade­ 27. januarja 1945 niso mogli verjeti svojim očem, ko so se na konjih prebili do tovarne smrti približno 70 kilometrov od Krakova, kjer jih je pričakalo kakih 3000 živih bitij, ki so komajda spominjala na ljudi.

Danes se bodo v taborišču, v katerem je napis nad vhodom Delo osvobaja pospremil v zverinsko smrt več kot milijon ljudi, svetovni voditelji spominjali 70. obletnice osvoboditve, a nanjo niso povabili­ predsednika države naslednice Sovjetske zveze, katere vojaki so osvobodili Auschwitz: ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Med žrtvami spopadov v Ukrajini, kjer je doslej umrlo že več kot 5000 ljudi, je tudi zgodovinski spomin na dogodke sredi prejšnjega stoletja. Danes se bodo v poljskem mestecu Oświęcim, v katerem so si med drugo svetovno vojno nacisti postavili svoj najbolj ostudni spomenik mržnje do Judov in drugih narodov ter družbenih skupin, ki so jih hoteli iztrebiti, zbrali voditelji »svobodnega« sveta, a med njimi ne bo ruskega predsednika Putina, ki je bil pred desetimi leti eden od slavnostnih govornikov.

Na Poljskem je opozicija že lani ogorčeno pozivala, da na srečanje ne bi smeli povabiti voditelja države, ki je začela vojno v sosednji Ukrajini in si prisvojila del njenega ozemlja. Putinu niso poslali povabila, na očitke iz Moskve pa so v Varšavi odgovarjali, da tudi drugih voditeljev niso osebno povabili, saj da so o prireditvi visoke goste obveščali prek njihovih diplomatskih predstavništev. To je bila dovolj prepričljiva utemeljitev, dokler ni predsednica poljske vlade Ewa Kopacz­ pred kratkim med obiskom v Kijevu osebno povabila ukrajinskega predsednika Petra Porošenka,­ naj pride na svečanosti ob 70. obletnici osvoboditve ­Auschwitza.

Geopolitična realnost

Organizatorji trdijo, da niso osebno vabili političnih voditeljev, ker da je letos zadnja velika obletnica,­ pri kateri bodo še sodelovali preživeli. Teh je le še kakih 300. Toda za uradnimi zgodbami se skriva tudi geopolitična realnost, opozarjajo v Moskvi, kjer so komentatorji ogorčeno ugotavljali, da Poljaki letos zaradi protiruskega razpoloženja niso proslavili niti 70. obletnice osvoboditve Varšave, iz katere je Rdeča armada pregnala naciste. Poljska premierka je osebno povabilo Porošenku utemeljila s tem, da so Auschwitz osvobodili ukrajinski vojaki. S tem je pokazala zgolj svoje pomanjkljivo poznavanje zgodovine, so ugotavljali ruski komentatorji, saj sovjetski vojaki »prve ukrajinske fronte« niso dobili imena po nacionalni pripadnosti, ampak po ozemlju, na katerem so se bojevali.

»Če bo ta nova 'svoboda govora' o drugi svetovni vojni prevladala,­ bodo kmalu vsi verjeli, da so ­Auschwitz in Evropo osvobodile ZDA in praded (ameriškega predsednika Baracka) Obame,« se je na twitterju sarkastično odzval predsednik odbora za zunanjo politiko v spodnjem domu ruskega parlamenta Aleksej Puškov. V Rusiji so se zaradi tovrstnega zgodovinskega »novoreka« zgrozili pred kratkim, ko je ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk med obiskom v Nemčiji razlagal, da so bili Nemci in Ukrajinci žrtve ruske okupacije. Ko je uradna Moskva od Berlina zahtevala, naj se opredeli do izjav predstavnika države, po katere prestolnici so na prvi dan letošnjega leta marširali privrženci njihovega nacističnega kolaboranta Stepana Bandere, je dobila odgovor, da ima vsak svobodo razmišljanja in ­izražanja.

»To, da bi morali Poljaki povabiti Putina, bi moralo biti nekaj samoumevnega,« je za televizijo Russia Today izjavil Efraim Zuroff, ki vodi izraelsko podružnico inštituta Simona Wiesenthala. V komentarju, ki ga je napisal za spletne strani izraelske televizije i24 news, je bil eden od najbolj znanih lovcev na nacistične glave še ostrejši. »Odkar so se Evropski uniji pridružile baltske in druge postsocialistične države, opažamo sistematično kampanjo, da bi spodkopali edinstvenost holokavsta in spodbujali govoričenje o izenačevanju nacističnih in komunističnih zločinov,« je ­zapisal Zuroff.

Po njegovih besedah je motiv za to početje razumljiv, saj je v večini vzhodnoevropskih držav sodelovanje z nacisti pomenilo tudi sodelovanje pri množičnih pobojih. Namesto da bi se te države korektno spoprijele z lastno krvavo zgodovino holokavsta, raje poudarjajo, kako so same trpele pod Sovjeti in komunizmom. »S tem glorificirajo svoje protikomunistične borce za svobodo, čeprav so bili ti množični morilci Judov med holokavstom,« je poudaril Zuroff.

delo.si